Katera so najbolj pogosta živila na družinskem nakupovalnem listku? Ponavadi so to kruh, mleko, jajca, jogurt, sir … Pri nas ne. Pa ne da teh živil ne bi marali, nasprotno, žal jih ne smemo uživati zaradi alergij.
Alergije nas spremljajo že od rojstva prvega sina. Vse skupaj se je začelo z dermatitisom, ki smo ga obvladali le s strogimi dietami. Ko se je stanje počasi izboljšalo in so alergije začele izzvenevati, se je z drugim sinom ponovilo v še hujši obliki. Takrat sem se resno zamislila, kaj za vraga se dogaja z današnjo hrano? Ali je problem v nas samih? Resnično ne vem, vem pa, da toliko alergij, kot smo jim priča sedaj, ni bilo še nikoli. In ne mislim zgolj na našo družino.
Ko smo enkrat našli ustrezna mazila in ugotovili, kaj otroku ne paše, oz. kateri alergen izločiti iz prehrane, je bila polovica dela opravljena. Težave z dermatitisom so se umile. Se je pa pojavil drug, še hujši problem: okolica! Otroku ni težko razložiti, da nekaterih jedi pač ne sme jesti. Sprijazni se s tem, da na praznovanja rojstnih dni prinese svoj dietni kolaček, ki ga bo pojedel namesto torte, ter da mu v vrtcu postrežejo drugačno kosilo kot ostalim sošolcem. Ko mu kdo ponudi piškot najprej mamico vpraša, če so notri jajčka in ga tudi mirno zavrne, če je temu tako. Otroci imajo radi jasno postavljena pravila in jih tudi upoštevajo. Nimajo občutka, da je z njimi karkoli narobe, ali da jim česarkoli primanjkuje …
Vse dokler se ne vmešajo ljudje iz okolice. “Kakšen bošček si s temi pikicami. Grozno izgleda. Ali te zelo srbi? Revček ne smeš torte. Ali ti sploh kaj dajo za jest?” To in podobno so najbolj pogosti stavki, ki jih sliši otrok. Če prej niti ni imel občutka, da je z njim karkoli narobe, ga bo ob takih besedah zagotovo dobil.
Usmiljenje je zadnja stvar, ki jo tak otrok potrebuje.
Za takimi besedami sicer ni nobene škodoželjnosti, ljudem se otrok pač smili. Ampak usmiljenje je zadnja stvar, ki jo tak otrok potrebuje. Tak otrok potrebuje vzpodbudo. Potrebuje samozavest. In sodelovanje. Zakaj mu ne bi raje rekli: “Tvoje pikice so unikatne, take imaš samo ti in nihče drug in lahko si ponosen na njih. In tvoj kolaček izgleda zelo slastno, naj ti tekne.”
Živeti z otrokom alergikom ni lahko. Nismo pa bogi. Srečni smo, da so naši otroci sicer zdravi in se normalno razvijajo, alergije pa bodo čez nekaj let najverjetneje izzvenele. To smo sprejeli, s tem znamo popolnoma normalno živeti. Ne vem pa, če znajo ostali.
Do naslednjič,
Maja
Spoštovani,
Ne vem, kako je če je nekdo alergičen na jajca, moko, mleko,… imam pa alergije na kar nekaj stvari najbolj pa na jagode, nisem ljubitelj jagod (moje telo jih zavrača). Ampak odgovarjat na vprašanja ljudi je najhuše. Ne smem in pika. Ne da se mi razlagat da v gozdnih sadežih so jagode. Enostavno se mi ne da. Pa dobiš še petsto podvprašanj. Prosim, če lahko nehate. Pri moji hčeri je isto stalno sprašuje,kaj je notr in če ni prepričana ne bo pojedla, prav tako gredo njej ta vprašanja na živce…
Sem odrasla oseba in mi je zoprno, kaj šele otroku…
Nismo boge osebe, samo nekatere stvari ne smemo zaužiti …
Joj, kako vas razumem. Mi imamo tri otroke, prvi in tretji oba alergična na jajca (sta fanta, punčka ni imela težav 🙂 ). Pri starejšem je k sreči že izzvenelo. Mene so najbolj na obrate spravljale izjave “pa en piškotek ja lahko… en piškotek mu pa ja ne more škodit…” Pa mu lahko in ne ne sme. Potem pa užaljenost. Druga katergorija pa so deklaracije izdelkov, ki so v kar nekaj primerih nedosledne in površne (sploh tiste, ki so prevedene v SLO) … grrr. Upam, da bo tudi pri vas kmalu izzvenelo.
Točno tako. Težko razumejo, da ne sme “samo enega koščka poskusiti” 🙂