Morda me boste obsojali, morda boste rekli da sem sebična, morda celo neodgovorna. Odločila sva se namreč, da si vzameva en vikend samo zase. Brez otrok. Ker ga potrebujeva. Bolj kot to … prepričana sem, da si ga zasluživa.

Najpogostejše vprašanje, ki ga slišim zadnje dni in ki ga pospremi začuden pogled, je: »A kar sama?«

Da. Sama!

Ta vikend bom svojo vlogo mame odrinila na stran. Ta vikend ne bom skrbela za druge, kot to počnem že zadnjih pet let. Ta vikend bom preživela brez plenic in vozičkov. Spakirala bom samo tisto, kar nujno potrebujem. In brez slabe vesti si bom privoščila zajtrk v postelji ali kozarec vina v mestu s svojim dragim sredi popoldneva.

Če si vzameva čas zase še ne pomeni, da imava svoje otroke kaj manj rada. Nasprotno.

Če želiva biti dobra starša, si morava kdaj pa kdaj napolniti baterije in pritisniti gumb »reset«. Potrebujeva malo tišine, da bova spet slišala tako svoje misli, kot tudi en drugega in ne le otroškega klepetanja. Toliko besed, kot jih izreče najin skoraj-petletnik v enem dnevu, sama ne spravim skupaj v celem tednu. Ne zaostaja niti najmlajši, pa čeprav zna vse skupaj le 10 besed, je pa sposoben besedo »mami« ali »ati« ponovi 10-krat zaporedoma, brez da bi vmes zajel sapo.

Tudi ona dva potrebujeta malo odmora od naju. Z veseljem ju opazujem, kako odraščata v samostojna in odgovorna fanta. Vendar se bosta samostojnosti težko naučila, če bom ves čas ob njima. Potrebujeta svoj prostor in svobodo. Koristilo jima bo, če jima vsaj en vikend ne bo potrebno poslušati mojega »teženja« in ubogati mojih »ukazov«. Urila bosta svoje pogajalske spretnosti, ko bosta poskušala prepričati babico za najmanj dva sladoleda na dan in bonbonček pred spanjem.

Če bo vse po sreči, bova že jutri sedela na letalu in počela točno to, kar piše na kartonu za postopke v sili, ki je ponavadi zataknjen v žepu sedeža … V primeru izpada kisikovih mask, jo je potrebno najprej namestiti sebi in šele nato otrokom. V prevodu: Poskrbela bova zase, da bova lahko potem poskrbela tudi za svoje otroke.

Greva. Ne zato, ker sva slaba starša. Temveč zato, da bova lahko boljša starša, ko se vrneva.

Do naslednjič,

Maja