Kakšna blogerka pa si, če ne objavljaš vsak dan?

Če je najbolj pogosto vprašanje med mamicami z dojenčki: “Ali kaj spite?”, je najbolj pogosto vprašanje med blogerji: “Koliko objav na teden?”. Menda so najuspešnejši blogerji tisti, ki objavljajo vsak dan. Z rednim objavljanjem na blogu se ohranja pozitivna statistika obiska strani, facebook algoritmi pa te imajo rajši in tvoje objave prikažejo večjemu številu ljudi. Tako nekako. Vsaj tako se mi zdi, tako sem slišala … V bistvu moram priznati, da o teh številkah ne vem veliko. Predvsem zato, ker se s tem ne obremenjujem. Oz. se nisem obremenjevala, do sedaj.

Zadnje čase se o tem veliko govori. Morda zato, ker se podjetja vedno bolj zanimajo za sodelovanja z nami, blogerji, in morda tudi zato, ker se približuje blogerska konferenca, ki se je sicer zelo veselim. Lepo bo v živo spoznati vse te ljudi, ki stojijo za svojimi zapisi. In lepo bo spet videti kolegice mami blogerke in v živo poklepetati z njimi. Vseeno pa se mi na vsake toliko samo od sebe ponuja vprašanje: Ali bi se mogla počutiti manjvredno, ker moja statistika ni tako bleščeča ali ker imam manj všečkov na facebooku kot nekdo drug?

Ne, nočem se tako počutiti. Ne želim se primerjati z nikomer.

Ne želim se na tak način pehati za “uspehom” in po poti izgubiti samo sebe. Bloganje ni tekmovanje. Pač ne objavljam vsak dan. V prvi vrsti zato, ker sem mamica, bodoča žena, hči, prijateljica … ljudem, katerim bom vedno namenila svoj čas. Ker to so tisti ljudje, ki dajejo našemu življenju smisel. V drugi vrsti pa zato, ker ima dan včasih enostavno premalo ur. Ob vseh poslovnih in gospodinjskih obveznostih v enem dnevu ne ostane veliko časa. Pogosto me prijateljice vprašajo: “Pa kako ti znese?”. Morda je od daleč videti, kot da mi. V resnici pa mi ne. Včasih sem enostavno preveč utrujena, čeprav si želim postoriti še toliko stvari, tudi takih za dušo. Med drugim napisati novo objavo na blogu. Ampak jo raje ne. Ker vem, da ne bi bila dovolj dobra in ne bi bila vredna vaše pozornosti. Ker verjamem v kvaliteto pred kvantiteto. Pa čeprav točno vem, o čem želim pisati. Ker zame, dragi moji bralci, niste le številke. Ker mi je bolj kot statistika pomembno, da se moje objave dotaknejo vaših misli in src.

Občudujem blogerje, ki so sposobni vsak dan objaviti novo in hkrati kvalitetno objavo. In razumem blogerje, ki ne pišejo vsak dan. Oboje pa enako spoštujem in jim iskreno privoščim uspeh. Nenazadnje je to naš kotiček za dušo in enostavno pridejo dnevi, ko svojo dušo raje pocrkljaš v kopeli, na kavču ali v postelji, namesto za računalnikom.

V bistvu sem se pisanja tega zapisa lotila z namenom, da se zahvalim vsem, ki me spremljate in prebirate moje objave. Pa čeprav ne pišem vsak dan. Velik del energije in motivacije mi dajete prav vi s svojimi pozitivnimi odzivi na moje zapise, s svojimi sporočili, komentarji, kliki in všečki. In hvala, ker razumete in mi ne zamerite. To je tisto, kar se me dotakne, kar zares šteje, ne številke.