Danes sem dan namenila pisanju poslovilnih sporočil, z novimi kontakti, simboličnimi željami …
V bistvu nikamor ne odhajam, le za seboj zapiram ena vrata in za njimi puščam določeno obdobje svojega življenja. Obdobje, v katerega sem vložila veliko sebe, včasih celo preveč, ko sem stopala po tankem robu izgorelosti. Ampak mi ni žal. Še več kot sem vložila, sem tudi pridobila. Znanja, izkušnje, poznanstva ter, kar je najpomembnejše, prava prijateljstva.
V tem obdobju sem izoblikovala sebe in resnično spoznala svoje vrednote. Spoznala sem, koliko mi zares pomenita poštenost in iskrenost ter kako dobro se počutim v okolju, ki te vrednote spoštuje. Kako dobro se počutim v produktivnem okolju ambicioznih ljudi, ki ob zapletih ne obupa, temveč zaviha rokave in jih reši. Predvsem pa, kako dobro se počutim, ko lahko s svojimi dejanji pozitivno vplivam na življenja drugih.
Hvaležna sem za to obdobje, vendar ko enkrat začutiš, da ni več prostora za strast in vrednote, ko iskrice v očeh zamenja neiskren in prisiljen nasmešek, potem ni težko oditi in zapreti vrat za seboj.
Vsi me sprašujejo, kaj sedaj. Kaj sledi? Pred mano je veliko novih vrat in ne vem, katera bom odprla naslednja. Vem pa, kateri občutki me bodo vodili v mojem nadaljnem življenju. Vem kaj je moja strast in v čem sem dobra. Obenem se veselim, ker vem, da to še zdaleč ni vse in komaj čakam, da odkrijem področja, katerim se doslej nisem uspela posvetiti, a me že dolgo privlačijo.
Veselim se svojega življenja. Čutim, da lahko izkoristim svoje potenciale in uresničim svoje sanje. Obdana sem s čudovito družino in pravimi prijatelji, ki mi bodo pomagali vstati vedno, kadar mi bo spodletelo. In ki bodo nazdravili z mano, ko mi bo uspelo.
Morda pa so ravno tiste stvari, ki pridejo popolnoma spontano in nepričakovano, najboljše stvari, ki se nam zgodijo v življenju. Torej, ko nam življenje ponudi limone … si naredimo limonado in si jo privoščimo z največjim užitkom. Morda si pripravim kar koktajl. Čin čin!
Do naslednjič,
Maja
