Dragi sin, si kdaj pomislil, kdo pravzaprav je tvoj očka?
Očka je zate vedno največji, najmočnejši in najpametnejši. Tudi, ko ga prerasteš.
Očka je edini Superman, ki ga poznaš.
Očka lahko zgolj leži na kavču ali spi v sosednji sobi, pa imaš vseeno občutek, da ti je namenil svoj čas.
Očka ti ne bo preprečil storiti napake. Pustil bo, da se znajdeš sam, čeprav se mu para srce, kadar ti spodleti.
Očka te najbolj glasno okara, kadar si to zaslužiš. In očkovo srce najbolj pomirjujoče bije, ko te potolaži z objemom.
Očka ima najboljše igrače na svetu, čeprav ti še ne dovoli, da bi se z njimi igral.
Očka je najbolj ponosen nate, kadar ti uspe, in najmočneje verjame vate, kadar ti spodleti.
Očka se spozna na vse, čeprav nikoli ne prebere priročnika za uporabo.
Očka nikoli ne bo pojedel zadnjega kosa večerje, dokler se ne prepriča, da si sit.
Očka skoraj nikoli ne slika, vseeno pa je v njegovem telefonu vedno dovolj tvojih fotografij, da jih pogleda, kadar je sam.
Očka te ima vedno rad, ne glede na to, koliko sivih las ali neprespanih noči mu povzročaš.
Očka te ne bo ujel še preden padeš, te bo pa vedno pobral in ti dovolil, da poskusiš še enkrat.
Očka vedno poskrbi, da narediš kar rečem jaz, mama. In dovoli, da ješ sladoled za zajtrk, ko me ni doma.
Očka vprašaš za dovoljenje, kadar jaz rečem “ne” in ga oviješ okrog mezinca, kadar z odgovorom nisi zadovoljen.
Očka zna na tisoče načinov povedati, da te ima rad, čeprav tega nikoli ne izgovori.
Očka … boš nekega dne tudi ti. In takrat mu bo lepo biti … dedek.
Do naslednjič,
Maja
