Sem to sploh še jaz? – Misija: Mamica

Prišel je tisti čas v letu, ko se moram dokončno posloviti od sandalov in poletnih oblek in jih pospraviti v škatle, kjer bodo počakali na naslednje leto. Ob tem opravilu pa že nekaj let naletim na škatle, ki ostajajo zaprte. Tako poleti, kot pozimi. Pogledam vanje, se grenko nasmejem in jih pospravim nazaj na svoje mesto. V bistvu jih potisnem še nekoliko bolj v ozadje, kot so bile.

V teh škatlah je del moje garderobe iz obdobja preden sem postala mama. Takrat mi je bilo pomembno, da se čevlji ujemajo s torbico ali pasom. Takrat mi na kraj pameti ne bi padlo, da bi dvakrat v enem tednu oblekla isti kos oblačila. In takrat je bila moja omarica v kopalnici premajhna za vsa ličila, pudre in ostale pripravke, ki so se znašli v moji zbirki.

Potem pa se je moje življenje čez noč spremenilo. Kar naenkrat sem eno leto preživela v trenirki in natikačih, s spetimi lasmi. Včasih tako nenaspana in utrujena, da nisem ločila dneva od noči. Včasih se mi je zdelo, da se kazalec na uri sploh ne premika več, ko sem čakala, da se partner vrne iz službe in me vsaj malo razbremeni. Ko smo se ravno dobro navadili novega življenja v troje, ko sem se dodobra navadila svoje vloge mame, se nam je pridružil nov član. In ponovno sem oblekla svojo trenirko.

Ko danes pogledam nazaj, mi ni jasno, kdaj so minila leta. Čeprav je bilo težko, je bilo to najlepše obdobje mojega življenja, ki je minilo prehitro. Obdobje, ki ga nočem nikoli pozabiti, hkrati pa je bilo to obdobje, ko sem pozabila nase. Nisem si namenila pozornosti, nisem živela zase. Obleke in čevlji iz obdobja pred porodniško še vedno čakajo v škatlah. Pa ne zato, ker mi ne bi bile prav (no ja, nekatere tudi zato), ampak zato, ker se v njih ne počutim več isto. Ker nisem več, kar sem bila.

Mama sem. Mamica dveh prekrasnih fantkov. Ko ju gledam odraščati pa čutim, da je čas, da ponovno poiščem tudi sebe. Moja garderobna omara počasi spet dobiva »žensko« podobo in v mojo kopalnico se vračajo ličila in kozmetični izdelki, s katerimi se lotevam svojih gubic in ostalih posledic napornih dni in neprespanih noči. Le da tokrat izdelke izbiram precej bolj premišljeno in nakupe omejujem le na tiste, ki jih zares potrebujem.Zato je prišlo sodelovanje s podjetjem Sensilab zame kot naročeno. Mami blogerke so nas namreč prosili, da preizkusim njihovo linijo izdelkov UNDO. O tej kremi sem slišala same pohvale in po enem tednu lahko rečem, da sem zelo zadovoljna. Krema je že po vonju zelo privlačna, se super razmaže, hitro vpije in pusti zelo prijeten in lahek občutek. Všeč mi je tudi kolagenski napitek, ki je hitro postal moja najljubša »sladica« dneva. Linijo pa dopolnjujejo še prehranski dodatki v kapsulah – »anti age« proti gubam in nepravilnosti na koži in »nutrishine« za zdrave lase in nohte. Dejstvo je, da se je skrbi za svojo lepoto potrebno lotiti celostno, tako na koži kot v organizmu, zato mi je všeč, da linija Undo ponuja vse to. Ko se danes pogledam v ogledalo, se včasih komaj prepoznam. Občutek imam, da si že predolgo nisem zazrla v oči in si namenila pozornosti.Pa vednar sem to jaz. Vse, kar sem nekoč bila, le močnejša in bogatejša za izkušnje, ki so mojemu življenju pripisale nov smisel. Vem, da se mamina lepota v očeh mojih otrok skriva povsod drugje, kot v zunanjem izgledu. Pa vednar je lepo biti lepa tudi zase. S svojo najljubšo šminko, visokimi petami, ki že leta čakajo v škatli, ali z novo kremo, ki bo poživela tvoj obraz. Jaz sem zaenkrat izbrala slednje. Ti pa izberi karkoli bo tebi pričaralo nasmešek. Ta bo vedno tvoj najlepši modni dodatek.

Do naslednjič, Maja

PS. Če te je zamikalo, da Undo preizkusiš tudi sama, si celotno linijo Izdelkov lahko ogledaš TUKAJ. Trenutno so v akciji, s kodo MISIJA20 pa lahko ob nakupu nad 20 evrov dobiš še dodatni 20% popust. Priložnost, ki bi jo bilo škoda zamuditi.