Ob otroku ne prejmemo navodil za uporabo. Ni učbenika, ki bi nam točno povedal kako in kaj.
Starševstvo je improvizacija.
Zato se moramo starši pač znajti po svoje. Glede na to, koliko časa in volje smo pripravljeni vložiti se lahko odločimo za zahtevnejše projekte ali instant rešitve. Tako lahko npr. igračo kupimo v trgovini ali pa jo izdelamo sami. Lahko naročimo dostavo hrane ali pa jo skuhamo doma. Izbira je naša.
Pri nas ubiramo neko srednjo pot. Imam srečo, da je moj Jure zelo spreten in se mi z veseljem pridruži pri uresničevanju mojih ti. “DIY” zamisli, sploh kadar vključujejo kakšna zahtevnejša ročna dela in orodje. Pa naj se gre za opremo stanovanja ali za izdelavo otroških igrač.
Poseben čar ima ustvarjanje z otroki. Potrpljenje našega 3-letnika je zaenkrat še zelo omejeno, ampak z dobro organizacijo in primerno motivacijo se da. Skoraj vedno pa se konča na enak način: dokonča in pospravi mami sama.
Največji del ustvarjanja pa se pri nas dogaja v kuhinji. Rada preizkušam nove recepte in okuse ter pilim svoje kuharsko znanje, z željo da bi svoji družini omogočila kar se da zdravo in raznoliko prehrano. Pri tem pa imam vedno v mislih zgolj eno: “Ali bodo otroci jedli”? Če imate tudi vi muhaste otroke, potem veste o čem govorim. Okusnost svojih jedi bi lahko razporedila v tri stopnje “po Valu”:
- prva stopnja: reče “mmmmm” in poje sam, brez besed (kar pomeni odlično je)
- druga stopnja: je, vmes na dolgo in široko klepeta o vsem mogočem in poje do konca le, če mu vsako drugo žlico potisneš v usta medtem ko ni pozoren. (kar pomeni v redu, ampak ali lahko raje cmoke?)
- tretja stopnja: “Nočem!” in prvo žlico poizkusi šele s trudom in pregovarjanjem. Košček peteršilja ali olupek paradižnika ga zlahka iztiri. (kar pomeni raje sem lačen).
Pod rubriko “ustvarjam” vam bom torej z veseljem predstavila najrazličnejše zamisli, recepte, izdelke in še marsikaj zanimivega. Vabljeni k prebiranju.
